UREDBA O ZMANJŠANJU VPLIVA NEKATERIH PLASTIČNIH PROIZVODOV NA OKOLJE - t.i. SUP Uredba ( Single Use Plastic)
Embakom je z majem 2023 tudi uradno vpisan v evidenco skupnih načrtov za ravnanje s SUP proizvodi.
Dne 14. 10. 2022 je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (Uradni list RS, št. 132/2022). Uredba je začela veljati 29.10.2022.
Povezava do Uredbe:
Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (pisrs.si)
Plastičen proizvod za enkratno uporabo je proizvod, ki je v celoti ali delno izdelan iz plastike in je namenjen za enkratno uporabo.
Uredba predpisuje proizvajalčevo razširjeno odgovornost za naslednje plastične izdelke (za primere kliknite na aktivno povezavo):
Za več informacij, kaj se šteje pod posamezen plastični proizvod za enkratno uporabo, glejte
Smernice o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo.
V kolikor vaše podjetje daje na trg RS zgoraj naštete plastične izdelke, se morate do 28.12.2022 vpisati v evidenco proizvajalcev na spletni strani Agencije RS za okolje. Vpis je možen na povezavi:
https://gea.arso.gov.si/plastika/javno/prijavajavno.xhtml
Od 1.1.2023 morate voditi evidenco zgoraj navedenih plastičnih proizvodov, danih na trg RS. V januarju 2024 boste prvič poročali podatke za leto 2023.
Ponazoritven primer vodenja evidence plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, danih na trg RS: Obrazec za poročanje v pdf
Uredba določa nove obveznosti za:
Namen Uredbe je preprečitev in zmanjšanje onesnaževanja okolja z odpadki iz plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in odpadnim ribolovnim orodjem.
Uredba določa cilje in ukrepe za:
Plastika, odvržena v okolje, ima negativen vpliv nanj. V okolje se odvrže največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, kot so npr. lončki, plastične posodice, ovitki, vrečke, baloni, vlažilni robčki, tobačni filtri, ribolovno orodje… Velko plastičnih proizvodov za enkratno uporabo konča v oceanih, kjer nastajajo plavajoči otoki plastične nesnage. Glavnina plastike, ki konča v morjih, je povezana z neustreznim ravnanjem s plastiko na kopnem. Onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki je velika grožnja morju in negativno vpliva tako na ljudi kot živali. Plastični materiali imajo zelo dolgo življenjsko dobo, tudi več stoletij. Drobce plastike, t.i. mikro in nanoplastiko, so do sedaj odkrili v pitni vodi, v sadju in zelenjavi, živalih, v človeškem telesu. Kakšen je vpliv na delovanje celic in na razvoj določenih bolezni, znanstveniki še raziskujejo. Plastični izdelki za enkratno uporabo so velikokrat krivec za poginule morske ptice, morske sesalce, ribe in želve.
Kaj lahko posameznik naredi, da zmanjša količino plastičnih proizvodov za enkratno uporabo:
Kako pravilno odlagati plastične proizvode za enkratno uporabo?
Kako se konča pot zgoraj navedenih plastičnih proizvodov?
Papirna in kartonska embalaža s plastično prevleko, ki je odložena med papir, gre v reciklažo.
Streč folija, PET plastenke pijač ter tetrapak se praviloma izsortirajo in gredo naprej v reciklažo.
Ostala plastična embalaža, navedena zgoraj, gre v sežig oz. na energetsko predelavo. Uporabi se kot gorivo ali za pridobivanje energije.
Zgoraj navedeno, odloženo v črn zabojnik, gre na sežig.
Vpliv neustreznega načina odstranjevanja zgoraj navedenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na kanalizacijsko omrežje
V kolikor uporabnik zgoraj navedene plastične proizvode vrže v straniščno školjko, lahko pride do zamašitve kanalizacijskih cevi. Komunale ugotavljajo, da se v straniščne školjke meče vedno več stvari, ki sem ne sodijo. Med temi so tudi higienski vložki in tamponi, vlažilni robčki in drugi odpadki, ki sem ne sodijo. Le ti so nerazgradljivi ali za razgradnjo potrebujejo desetletja. To pomeni, da na čistilih napravah prihaja do pogostih zastojev in okvar črpalk, kar za sabo potegne tudi velike stroške.
V skrbi za krožno gospodarstvo
Vizija za bolj trajnostno gospodarstvo na področju plastike temelji na krožnem gospodarstvu. Da bi to dosegli, je potrebno sodelovanje vseh akterjev v verigi, od proizvajalcev plastičnih proizvodov, blagovnih znamk, trgovcev, predobdelovalcev plastičnih odpadkov do reciklerjev ter seveda potrošnika. Ozaveščen potrošnik mora delovati v smeri varnejših in bolj trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje plastike. Zavedati se mora pomembnosti izogibanja nastajanja odpadkov ter sprejemati odločitve v skladu s tem. Ozaveščen potrošnik tako pripomore k zmanjševanju nastajanja odpadkov, manjšim količinam plastičnih odpadkov v okolju, pravilnemu odlaganju ter ustreznemu ravnanju z njimi. Rezultat tega je čistejše okolje.
kaj sem spada
kaj sem ne spada:
Gre za posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:
(a) so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;
(b) se običajno zaužijejo iz posode in
(c) se zaužijejo brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje; vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje.
kaj sem spada
kaj sem ne spada
Zavitki in ovoji so izdelani iz prožnega materiala, ki vsebuje živilo za takojšnje zaužitje iz zavitka ali ovoja brez kakršne koli dodatne priprave.
kaj sem spada
kaj sem ne spada
Gre za posode, ki vsebujejo tekočino, na primer plastenke pijač, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, in sestavljena embalaža za pijače, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, razen stekleni ali kovinski vsebniki za pijačo, katerih pokrovčki ali zamaški so izdelani iz plastike.
kaj sem spada
kaj sem ne spada